NIT

NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA

1. ura:

Tema: UTRJEVANJE ZNANJA - Kaj sem se naučil in kaj znam?

1. Pri uri, namenjeni utrjevanju znanja (sklop DEJAVNIKI OKOLJA) si vabljen, da snov za nazaj utrdiš in ponoviš na različne načine (učbenik, zvezek, blog...).

2. V učbeniku na strani 78 in 79 preberi strip.

3. Če imaš možnost tiskanja, si stiskaj spodnjo razpredelnico (že urejeni pari). Razreži, premešaj in poišči pare ter jih prelepi v zvezek.

Če nimaš možnosti tiskanja, si razpredelnico prepiši v zvezek. Pri vsaki povedi si zastavi še kakšno vprašanje, npr.

Izberemo poved: Veter je gibanje zraka. O vetru poglobi znanje s podvprašanji: Kako imenujemo močan veter? Zakaj lahko veter ogroža naša življenja? Ali veter piha vedno v enako smer? Kako določimo ime vetra? Ali temperatura ozračja vpliva na jakost vetra? Kaj je vetrnica? Kaj je vetrokaz?

Priloga

Letni časi nastajajo	zaradi kroženja Zemlje okoli Sonca in zaradi nagnjenosti njene osi.
Veter je	gibanje zraka.
Voda v naravi	kroži.
Zrak je zmes	plinov.
V zraku so	kisik, dušik, ogljikov dioksid in vodni hlapi.
Zrak s svojo težo pritiska na Zemljo. To	občutimo kot zračni tlak.
V vodi se sol	raztopi.
Temperatura ni enako	toplota.
Lastnost telesa	je temperatura.
Toplotni izolatorji	slabo prevajajo toploto.
Hitro nenadzorovano gorenje imenujemo	požar.
Cikloni so	območja z nizkim zračnim tlakom.
Zgornja plast tal	je prst.
Napačna raba gnojil in škropiv	onesnažuje vodo in tla.

2.ura:

Tema: SNOVI IN NJIHOVE LASTNOSTI(UČ, str. 80)

Na kaj si se spomnil, ko si prebral temo današnje ure?

1. V zvezek zapiši naslov SNOVI IN NJIHOVE LASTNOSTI in zapiši čim več besed, ki te spomnijo, ko prebereš naslov. Zapiši tudi, kaj o tem že veš.

2. Preglej Power point SNOVI.

3. ura

Tema: SNOVI IN NJIHOVE LASTNOSTI: DEJAVNOSTI
SNOV ZAVZEMA PROSTOR

1. Razlaga snovi: SNOVI

1. Preberi snov v učbeniku na strani 82 in 83.

3. Izvedi dejavnosti ali razmisli o njih, ki so opisane na strani 82 (spodaj) in 83 (zgoraj)

*RAZLAGA:

Prostornina nam pove, koliko prostora zaseda telo. Prostornino izražamo v kubičnih metrih, kubičnih decimetrih... Bolj pogosto pa za merjenje prostornine tekočin uporabljamo litre (1 liter = 1 dm³), pa tudi hektolitre, decilitre, centilitre, mililitre (1ml = 1cm³).

4. Prepiši tabelsko sliko v zvezek (glej spodaj) Učbenik, str. 83: Odgovori na vprašanja pri rubriki Tri vprašanja. Odgovore zapiši v zvezek.

ZAPIS V ZVEZEK (TABELSKA SLIKA):

SNOV ZAVZEMA PROSTOR

Prostornina nam pove, koliko prostora zaseda telo.

Nestisljivim snovem se prostornina ohranja, tudi ko jih prelijemo, presipljemo.

S stiskanjem (tlačenjem) iz snovi iztisnemo zrak in na ta način zmanjšamo njeno prostornino. Tako lahko na enem mestu shranimo več teles.

V večjih posodah lahko hranimo večjo količino snovi.